Operirana bom 30. avgusta!

Iz otroške bolnišnice v St. Louisu so mamici in tatu že sporočili datum moje operacije, in sicer me bo dr. Park operiral 30. avgusta. Iz ZZZS so mamici in tatu tudi že poslali odločbo o tem, da bodo operacijo, ki se imenuje selektivna dorzalna rizotomija (SDR), plačali, žal pa niso odobrili plačila ortopedske operacije podaljšanja ahilovih tetiv, za katero je dr. Park odločil, da bo potrebna, nekateri slovenski zdravniki pa se s tem žal ne strinjajo. Mamica in tata sta zato na ZZZS dala novo vlogo, tata pa je za vsak primer, če ju tudi tokrat zavrnejo, šel na banko, kjer mu bodo, če bo to potrebno, dali posojilo, da bosta lahko plačala tudi podaljšanje ahilovih tetiv.

Do 23. avgusta, ko bomo predvidoma odpotovali v Ameriko, bom zares pridno telovadila, ker je zelo pomembno, da k dr. Parku pridem čim bolj močna. Več kot bom zmogla pred operacijo, hitreje bom po operaciji shodila. Vem pa, da me po operaciji čaka še ogromno fizioterapij. In mamica se s fizioterapevti že dogovarja za jesenske in zimske fizioterapije. Bo pa potem na fizioterapijah vse lažje, ker bo moj mišični tonus v nogicah takšen, kot mora biti.

Veste, operacije se ne veselim, ampak vem, da mora biti. Se pa veselim živalskega vrta v St. Louisu. Mamica in tata sta mi obljubila, da ga bom lahko obiskala skoraj vsak dan (ker sploh ni vstopnine) in na internetu si ogledujem, kakšne vse živali imajo (več kot 5000 naj bi jih bilo). Potem se veselim Čarobne hiše, v kateri si lahko slaščičar, prodajalec, avtomehanik … In še cel kup zanimivih stvari bom lahko videla. In zato se bo splačalo potrpeti tistih pet dni v bolnišnici, preostale dni pa bom tam samo hodila na fizioterapije, kar pa tukaj tako in tako delam vsak dan.

Vaša Miša