Telovadim, telovadim, telovadim. Junija sem vsak delovni dan na fizioterapijah preživela pet ur. Enako intenzivno bom na fizioterapijah garala za napredek tudi julija in avgusta. Ko mamico kdo vpraša, kam bomo šli na počitnice, jim odgovori, da bomo imeli letos najdražje počitnice od vseh, tako drago je namreč, da lahko vsak dan tako pridno telovadim s fizioterapevtkami. Mamica in tata se najlepše zahvaljujeta vsem, ki ste in še boste pomagali pri plačilu mojih fizioterapij.
Fizioterapevtke še vedno največ časa posvečajo mojemu trupu, predvsem medenici in njeni stabilnosti. Veliko dela imajo tudi z mojo desno nogico, ki z vsakim dnem nagaja manj. Vsak dan naredimo veliko trebušnjakov, da bi okrepile trebušne mišice, še več počepov, da bi okrepile nogice, stojimo na desni nogici, da bi se jo moje telo naučilo pravilno obremeniti, vadimo ritensko hojo, da bi aktivirale ritne mišice, brez katerih ni stoje in hoje, hodimo vstran, pa seveda tudi naprej. Nešteto delcev se mora pravilno sestaviti v celoto, da bom lahko sama šibala okoli.
Moje fizioterapevtke vsak dan poskrbijo, da telovadimo skozi igro, da se med telovadbo vedno tudi zabavam, zato jih vsak dan obiskujem z veseljem, pridem in odidem z nasmehom. Včasih res morajo narediti tudi kaj, kar ni prijetno, ampak takrat stisnem zobke, ker vem, da to delajo, da bi mi pomagale. Zobke pa stisnem tudi zato, da ob koncu fizioterapije dobim štampiljke, ki čakajo na pridne punčke in fantke. Če sem res zelo pridna, grem domov s polnimi rokicami štampiljk. Takrat sem pa zelo ponosna nase.
Vaša Miša
Na tem mestu lahko komentiraš