V četrtek sem naredila velik korak naprej, zelo velik. Najprej sem sama stala deset minut (držeč se za mizo, seveda), potem pa mi je fizioterapevtka Vesna postavila klopi in preprijemala sem se ter tako korakala skoraj eno uro. Brez kakršnekoli pomoči. Najprej sem hodila samo razdaljo ene klopi, potem pa je Vesna dodala še dve klopi, da je bila moja pot daljša. Vsi vemo, da je do samostojne hoje še dolga pot, ampak naredila sem velik korak naprej. Zelo velik! Res se splača biti priden. V petek sem iz Gibanja odšla zadnja (ob 17.20) in v torek bom po praznikih tja prišla prva (ob 6.55) in spet telovadila z Zdenko.
V mesecu aprilu bom ob fizioterapijah pri Zdenki in Vesni obiskovala tudi intenzivne therasuit terapije (tri tedne po tri ure na dan) pri fizioterapevtki Barbari.
Vaša Miša
Na tem mestu lahko komentiraš